Predčasno odplačilo kredita ali investiranje v ETF: kaj se bolj splača?

Na računu imate 10.000 €.

Hkrati odplačujete stanovanjski kredit.

Mesečni obrok redno plačujete, nekaj denarja pa vam ostane tudi za varčevanje.

Pred vami sta dve možnosti.

Prva je, da 10.000 € nakažete banki in zmanjšate preostali dolg.

Druga je, da denar vložite v razpršen delniški ETF in ga pustite investirati naslednjih deset ali dvajset let.

Katera odločitev je finančno boljša?

Na prvi pogled je odgovor preprost: primerjate obrestno mero kredita s pričakovanim donosom ETF-ja.

Če za kredit plačujete 3 % obresti, ETF pa bi lahko dolgoročno ustvaril 6 % letnega donosa, se zdi investiranje očitna izbira.

Toda takšna primerjava je lahko zavajajoča.

Prihranek pogodbenih obresti zaradi zmanjšanja dolga je bistveno bolj predvidljiv kot prihodnji donos delniškega ETF-ja.

Poleg tega morate upoštevati stroške predčasnega odplačila, morebitne davke, likvidnost, časovni horizont in predvsem razliko med gotovim zmanjšanjem obveznosti ter naložbo, ki lahko izgubi vrednost.

Poglejmo, kako se odločiti brez ugibanja o prihodnosti borze.

Kaj dejansko pridobite s predčasnim odplačilom kredita?

Ko predčasno odplačate del glavnice, zmanjšate znesek, od katerega banka v prihodnje obračunava obresti.

Če imate kredit s fiksno obrestno mero, je učinek na prihodnje obresti ob nespremenjenih pogodbenih pogojih razmeroma predvidljiv.

Toda pomembna je razlika med dvema možnostma:

Znižanje mesečnega obroka: Banka ohrani približno enako preostalo dobo odplačevanja, mesečni obrok pa se zmanjša.

Skrajšanje dobe odplačevanja: Mesečni obrok ostane približno enak, kredit pa odplačate prej.

Ti dve možnosti nimata enakega učinka na skupne prihodnje obresti.

Pri skrajšanju dobe odplačevanja je lahko skupni prihranek obresti večji, vendar ostane mesečna obremenitev gospodinjstva višja.

Kaj je mogoče izbrati, je odvisno od kreditne pogodbe in pogojev banke.

Zakaj nominalna obrestna mera ni enaka EOM?

Efektivna obrestna mera (EOM) vključuje širši nabor stroškov kredita.

Koristna je predvsem pri primerjanju kreditnih ponudb.

Pri odločitvi o predčasnem odplačilu že sklenjenega kredita pa je treba ugotoviti, kateri prihodnji stroški bodo dejansko odpadli.

Nekateri stroški so bili že plačani in jih predčasno odplačilo ne bo nujno v celoti povrnilo.

Drugi se lahko zmanjšajo.

Zato ni pravilno samodejno uporabiti celotne prvotne EOM kot zagotovljenega donosa predčasnega odplačila.

Banka Slovenije – primerjava stroškov financiranja 2026 pojasnjuje razliko med obrestno mero in širšimi stroški kreditiranja.

Kaj pridobite, če denar namesto tega vložite v ETF?

ETF je borzno trgovan sklad, ki lahko sledi določenemu indeksu, na primer širokemu svetovnemu delniškemu indeksu.

Če ste z ETF-ji šele na začetku, si najprej preberite osnove dolgoročnega investiranja v ETF.

Pri razpršenem delniškem ETF-ju vlagatelj posredno sodeluje pri gospodarskem razvoju in poslovnih rezultatih številnih podjetij.

Vendar je donos negotov.

Vrednost naložbe se lahko poveča ali zmanjša.

ETF lahko v posameznem letu izgubi 20 %, 30 % ali več vrednosti, odvisno od vrste sklada in tržnih razmer.

Zato pričakovanega dolgoročnega donosa ni mogoče obravnavati kot pogodbeno zagotovljene obrestne mere.

Primerjava obeh odločitev

Pomembno: likvidnost ETF-ja ne pomeni, da lahko denar vedno dvignete brez izgube.

Če morate ETF prodati med borznim padcem, lahko realizirate precej manj od prvotnega vložka.

Prvi številčni primer: kredit 20.000 € s 5-odstotno obrestno mero

Predpostavimo naslednji hipotetični primer:

• Preostala glavnica kredita: 20.000 €.
• Fiksna nominalna letna obrestna mera: 5 %.
• Preostala doba: 5 let.
• Odplačevanje: 60 enakih mesečnih anuitet.
• Na voljo imate 5.000 €.
• Za zdaj ne upoštevamo nadomestil, zavarovanj in drugih stroškov.

Koliko znaša obrok brez predčasnega odplačila?

Pri standardnem anuitetnem izračunu je mesečna obrestna mera:

5 % / 12 = 0,4167 %.

Mesečni obrok znaša približno 377,42 €.

Skupno bi v 60 mesecih plačali približno:

377,42 € × 60 = 22.645,48 €.

Od tega je približno 2.645,48 € prihodnjih obresti.

Kaj se zgodi, če takoj odplačate 5.000 € glavnice?

Preostala glavnica se zmanjša na:

20.000 € − 5.000 € = 15.000 €.

Predpostavimo, da banka ohrani preostalo dobo petih let in preračuna mesečno anuiteto.

Novi mesečni obrok znaša približno 283,07 €.

Prihodnje obresti znašajo približno 1.984,11 €.

Z dodatnim odplačilom 5.000 € bi v tem modelu prihranili približno 661 € prihodnjih obresti.

Poleg tega bi se mesečni obrok zmanjšal za približno 94,36 €.

To sta dve različni koristi: manjši skupni strošek obresti in manjša mesečna obremenitev.

Pomembna metodološka opomba: Prihranek 661 € ni enak enkratnemu petletnemu naložbenemu donosu, ki bi ga lahko neposredno primerjali z donosom ETF-ja. Pri znižanem obroku se finančna korist sprošča postopoma, mesec za mesecem. Za popolno primerjavo je treba upoštevati tudi uporabo teh mesečnih prihrankov.

Kaj če istih 5.000 € vložite v ETF?

Zdaj predpostavimo, da kredita ne odplačate dodatno.

Ohranite mesečni obrok 377,42 €, 5.000 € pa vložite v delniški ETF.

Poglejmo tri hipotetične petletne scenarije.

Ne gre za napovedi.

Izračun uporablja formulo:

Končna vrednost = začetni vložek × (1 + letna sprememba)^število let.

Pri 6-odstotni hipotetični letni rasti:

5.000 × 1,06⁵ = 6.691 €.

Toda rezultat predpostavlja enakomerno letno rast, kar ni realistično gibanje delniških trgov.

Dejanska pot do končnega rezultata je lahko zelo neenakomerna.

Prav tako izračun ne vključuje davkov, provizij in drugih stroškov.

Ali je investiranje pri 6 % torej boljše?

Iz zgornje tabele tega še ne moremo pravilno zaključiti.

Če dodatno odplačate kredit, vam vsak mesec ostane približno 94 € več denarja.

Tudi ta denar bi lahko varčevali ali investirali.

Če ga porabite, bo rezultat drugačen, kot če ga redno vlagate.

Obe možnosti lahko preverite tudi s svojimi številkami: izračunajte rast naložbe in stroške kredita.

Za pošteno primerjavo morate zato določiti, kaj se zgodi z vsemi denarnimi tokovi v obeh scenarijih.

To je ena najpogostejših napak pri spletnih primerjavah kreditov in investiranja.

Izračunajte sami: kalkulator kredit ali ETF

Vsaka situacija je drugačna, zato spodnji kalkulator uporabite s svojimi številkami: preostali dolg, obrestno mero, preostali rok, mesečni presežek in predpostavljeni donos ETF.

[kalkulator:kredit-etf]

Kako pravilno primerjati obe možnosti?

Uporabimo dva načrta z enakim začetnim položajem.

Načrt A: Takoj odplačate dodatnih 5.000 € in naslednjih pet let vsak mesec prihranite razliko med starim in novim obrokom.

Načrt B: Takoj investirate 5.000 € in naslednjih pet let plačujete prvotni višji obrok.

Ob koncu petega leta je kredit v obeh primerih odplačan.

Zdaj lahko primerjate vrednost prihrankov oziroma naložb.

Pri načrtu A je pomembno, kaj naredite s približno 94,36 € mesečnega prihranka.

Če ga samo hranite brez obresti, v 60 mesecih zberete približno:

94,36 € × 60 = 5.661 €.

Pri načrtu B imate po petih letih vrednost prvotne naložbe v ETF, ki je odvisna od dejanskega donosa.

Tabela prikazuje dve strategiji ob izrecni predpostavki, da se mesečni prihranek pri načrtu A ne obrestuje.

Če bi ga investirali, bi bil rezultat načrta A drugačen.

Prav tako bi lahko bili davki in stroški obeh možnosti različni.

Ključna ugotovitev: Investiranje lahko prinese boljši rezultat, vendar tega ne zagotavlja. Predčasno odplačilo zmanjša pogodbeno obveznost, zato je njegov učinek predvidljivejši.

Drugi številčni primer: kaj narediti z 10.000 € ob stanovanjskem kreditu?

Poglejmo dolgoročnejši primer.

Predpostavimo, da imate:

• Stanovanjski kredit s preostalo glavnico 150.000 €.
• Fiksno nominalno letno obrestno mero 3 %.
• Preostalo dobo 20 let.
• 10.000 € prostega denarja.
• Urejeno finančno rezervo.

Mesečna anuiteta za 150.000 € pri 3 % in 240 mesecih znaša približno 831,90 €.

Če takoj zmanjšate glavnico na 140.000 € in ohranite preostalo dobo, znaša novi obrok približno 776,44 €.

Mesečna razlika je približno 55,46 €.

V 240 mesecih je skupni prihranek prihodnjih obresti približno 3.310 €, brez morebitnih stroškov predčasnega odplačila.

Kaj če 10.000 € investirate za 20 let?

To so zgolj matematični scenariji, ne pričakovani ali zagotovljeni donosi.

Pri 20-letnem obdobju lahko obrestno-obrestni učinek pomembno vpliva na rezultat.

Vendar tudi daljše obdobje ne odpravi tveganja izgube.

In ponovno: primerjava samo končne vrednosti 10.000 € s prihranjenimi obrestmi ni popolna.

Pri odplačilu kredita morate upoštevati tudi uporabo 55,46 € mesečnega prihranka.

Zakaj je pri stanovanjskem kreditu odločitev težja?

Pri nizki fiksni obrestni meri je strošek dolga lahko razmeroma majhen.

Če imate dolg naložbeni horizont, ustrezno rezervo in dobro prenašate nihanja, je investiranje lahko smiselna možnost.

Če pa se približujete upokojitvi, imate nestabilne prihodke ali želite zmanjšati obvezne mesečne izdatke, lahko predčasno odplačilo prinese pomembno korist, ki je sam pričakovani donos ne zajame.

Odločitev zato ni samo matematična.

Posebej pomembno: fiksna ali spremenljiva obrestna mera?

Pri kreditu s fiksno obrestno mero so prihodnji pogodbeni obrestni stroški ob nespremenjenih pogojih bolj predvidljivi.

Pri spremenljivi obrestni meri se lahko strošek kredita spreminja.

Če je kredit vezan na referenčno obrestno mero, lahko njena rast poveča strošek financiranja.

Predčasno zmanjšanje glavnice zato zmanjša tudi izpostavljenost prihodnjim spremembam obrestne mere.

Toda če se referenčna obrestna mera zniža, se lahko zmanjša tudi strošek kredita.

Pri spremenljivi obrestni meri je zato smiselno izračunati več scenarijev.

Ali banka lahko zaračuna nadomestilo za predčasno odplačilo?

Predčasno odplačilo kredita je urejeno s pravili potrošniškega kreditiranja.

Vendar se pravila in morebitna nadomestila razlikujejo glede na vrsto pogodbe, način določanja obrestne mere in druge zakonske pogoje.

Zato ni pravilno trditi, da je vsako predčasno odplačilo vedno brezplačno.

Prav tako ni pravilno predpostaviti, da lahko banka pri vsaki pogodbi zaračuna poljubno nadomestilo.

Pred odločitvijo od banke zahtevajte pisni informativni izračun predčasnega delnega ali celotnega odplačila.

V njem preverite novo glavnico, nov mesečni obrok ali datum zaključka kredita, zmanjšanje prihodnjih stroškov ter morebitno nadomestilo.

Uradna izhodišča in potrošniške pravice pojasnjuje Ministrstvo za gospodarstvo – potrošniško kreditiranje.

Zakaj finančne rezerve ne smete prezreti?

Predčasno odplačilo kredita ima eno pomembno slabost.

Denar, ki ga nakažete banki, ni več prosto dostopen.

Če imate 10.000 € prihrankov in vseh 10.000 € porabite za zmanjšanje glavnice, lahko ob nepričakovanem strošku ostanete brez likvidnih sredstev.

To lahko povzroči potrebo po novem, dražjem kreditu.

Predpostavimo:

• Mesečni nujni stroški gospodinjstva znašajo 1.800 €.
• Imate 10.000 € prihrankov.
• Vaši prihodki niso povsem stabilni.

Šestmesečna rezerva bi znašala:

1.800 € × 6 = 10.800 €.

Če je teh 10.000 € vaše edino likvidno premoženje, bi bilo predčasno odplačilo celotnega zneska lahko tvegano.

Podobno velja za investiranje celotnega zneska v delniški ETF.

Finančna rezerva ima drugačen namen kot dolgoročni naložbeni portfelj.

Namenjena je nepričakovanim stroškom in izpadu prihodkov.

Zato je smiselno najprej oceniti, koliko denarja mora ostati hitro dostopnega. Več o tem v vodiču koliko finančne rezerve potrebujete.

Kaj pa inflacija?

Inflacija vpliva na kupno moč denarja in na realno vrednost prihodnjih obveznosti.

Pri dolgu s fiksno nominalno obrestno mero lahko inflacija zmanjšuje realno breme prihodnjih plačil, če se hkrati ustrezno povečujejo tudi nominalni prihodki.

Vendar to ne pomeni, da je zadolževanje zaradi inflacije samodejno ugodno.

Če plača ne raste, življenjski stroški pa se povečujejo, lahko gospodinjstvo kljub zmanjševanju realne vrednosti dolga občuti večji finančni pritisk.

Pri odločitvi je zato pomembno razlikovati med:

Nominalnim donosom: Koliko evrov več imate.

Realnim donosom: Koliko več blaga in storitev si lahko s tem denarjem kupite.

Hipotetični primer

Če ETF v enem letu ustvari 6 % nominalnega donosa, inflacija pa znaša 3 %, je približni realni donos 3 %.

Natančneje:

(1,06 / 1,03) − 1 = 2,91 %.

Ta izračun ne vključuje davkov in stroškov.

Tudi pri kreditu je treba razlikovati med nominalnim stroškom in njegovim realnim ekonomskim učinkom.

Kaj če imate potrošniški kredit z visoko obrestno mero?

Pri dražjem dolgu se primerjava pogosto spremeni. Na kaj paziti pri takšnem dolgu, pojasnjujemo v članku potrošniški kredit: na kaj paziti.

Predpostavimo potrošniški kredit z 9-odstotno nominalno letno obrestno mero.

Če dodatno odplačate del glavnice, zmanjšate prihodnje obresti po razmeroma visoki pogodbeni stopnji.

Da bi bilo investiranje finančno boljše, bi morali doseči ustrezen donos po stroških in davkih.

Toda takšnega donosa vam delniški ETF ne zagotavlja.

Zato je pri visoko obrestovanih potrošniških dolgovih predčasno odplačilo pogosto močnejši kandidat kot pri nizko obrestovanem stanovanjskem kreditu.

To je splošno ekonomsko izhodišče, ne univerzalno priporočilo.

Pred odločitvijo morate še vedno preveriti likvidnost, nadomestila in pogodbo.

Ali je smiselno kredit odplačevati in hkrati investirati?

Da, to je lahko razumna srednja pot.

Ni nujno, da izberete samo eno možnost.

Predpostavimo, da vam vsak mesec ostane 400 € prostega denarja.

Lahko se odločite za:

• 200 € dodatnega zmanjševanja glavnice.
• 200 € dolgoročnega investiranja.

Takšna razdelitev zmanjša tveganje, da bi vso odločitev vezali na en sam scenarij.

Vendar tudi ta pristop ni samodejno optimalen.

Pri majhnih zneskih lahko transakcijski stroški predstavljajo pomemben delež vplačil.

Pri nekaterih kreditih pa dodatna mesečna odplačila niso enako enostavna kot občasna večja odplačila.

Zato je treba preveriti pogoje banke in posrednika.

Primerjava možnih pristopov

Kako se odločiti v praksi?

Pred odločitvijo si odgovorite na pet vprašanj.

Koliko vas kredit dejansko še stane?

Ne glejte samo prvotne EOM.

Pridobite aktualni amortizacijski načrt in izračun, koliko prihodnjih obresti ter drugih stroškov bi se izognili.

Kakšno finančno rezervo imate?

Če nimate sredstev za nepričakovane stroške, lahko popolno predčasno odplačilo zmanjša vašo finančno odpornost.

Kdaj boste denar potrebovali?

Denar, ki ga boste potrebovali čez dve leti, ima drugačen naložbeni horizont kot denar za pokojnino čez dvajset let.

Kako bi prenesli večji padec ETF-ja?

Predstavljajte si, da 10.000 € začasno postane vrednih 7.000 €.

Bi lahko naložbo obdržali?

Ali bi jo morali prodati zaradi drugih finančnih obveznosti?

Kaj vam pomeni manjši dolg?

Za nekatere je zmanjšanje mesečnih obveznosti pomembnejše od možnosti višjega pričakovanega donosa.

To ni nujno neracionalno.

Manjša zadolženost lahko poveča finančno fleksibilnost gospodinjstva.

Najpogostejše napake

Napaka 1: primerjava obrestne mere kredita z zagotovljenim donosom ETF-ja

Prihodnji donos delniškega ETF-ja ni zagotovljen.

Napaka 2: ignoriranje mesečnih denarnih tokov

Če predčasno odplačilo zniža obrok, morate pri primerjavi upoštevati tudi uporabo prihranjenega denarja.

Napaka 3: uporaba vseh prihrankov

Zmanjšanje dolga lahko izboljša bilanco gospodinjstva, vendar hkrati zmanjša likvidnost.

Napaka 4: pozabljanje na stroške in davke

Pri obeh možnostih lahko nastanejo dodatni stroški, ki spremenijo rezultat.

Napaka 5: odločanje samo na podlagi zadnjih donosov borze

Če je ETF v zadnjih letih močno zrasel, to ne pomeni, da bo enak donos dosegel tudi v prihodnje.

Napaka 6: neupoštevanje vrste kredita

Kredit s fiksno in kredit s spremenljivo obrestno mero nimata enakega profila tveganja.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Ali se bolj splača odplačati kredit ali investirati?

Odvisno od stroška kredita, naložbenega horizonta, finančne rezerve, davkov in pripravljenosti na tveganje. Univerzalnega odgovora ni.

Ali je predčasno odplačilo kredita enako zagotovljenemu donosu?

Ne povsem. Predstavlja zmanjšanje prihodnjih pogodbenih stroškov, vendar je treba upoštevati način preračuna kredita, morebitna nadomestila in časovne denarne tokove.

Ali naj odplačam kredit s 3-odstotno obrestno mero?

Pri razmeroma nizki fiksni obrestni meri je smiselno primerjati več možnosti. Investiranje ima lahko višji pričakovani donos, vendar tudi tveganje izgube.

Kaj pa kredit z 8- ali 9-odstotno obrestno mero?

Pri višjem strošku dolga postane predčasno odplačilo pogosto finančno privlačnejše. Pred odločitvijo preverite pogodbo in likvidnost.

Ali lahko z dodatnim odplačilom skrajšam dobo kredita?

To je odvisno od pogojev pogodbe in banke. Zahtevajte izračun za skrajšanje dobe in ločen izračun za znižanje obroka.

Ali moram ob predčasnem odplačilu plačati nadomestilo?

Odvisno od vrste kredita in zakonskih ter pogodbenih pogojev. Banka vam mora pojasniti relevantne stroške.

Ali je ETF dovolj varen za denar, ki ga bom potreboval čez tri leta?

Delniški ETF lahko v treh letih občutno izgubi vrednost. Zato ni enakovreden denarni rezervi ali zagotovljenemu prihranku obresti.

Ali je smiselno investirati, če imam stanovanjski kredit?

Lahko je, če imate urejeno rezervo, obvladljiv dolg, ustrezen horizont in razumete naložbena tveganja.

Kaj če se obrestna mera kredita spreminja?

Takrat morate upoštevati več scenarijev prihodnjih obrestnih mer. Zmanjšanje glavnice lahko zmanjša izpostavljenost prihodnji rasti obresti.

Ali lahko polovico denarja namenim kreditu in polovico ETF-ju?

Da. Kombiniran pristop je lahko smiseln, vendar je njegova primernost odvisna od vašega finančnega položaja in stroškov.

Ali naj za odplačilo kredita prodam obstoječe ETF-je?

Pred takšno odločitvijo preverite morebitne kapitalske dobičke, davke, stroške prodaje in vpliv na dolgoročni naložbeni načrt.

Ali je predčasno odplačilo vedno najboljša odločitev pred upokojitvijo?

Ne vedno. Manjši dolg lahko izboljša finančno varnost, vendar je pomembno ohraniti tudi dovolj likvidnih sredstev za življenje in nepričakovane stroške.

Zaključek: najboljša odločitev ni nujno tista z najvišjim pričakovanim donosom

Odločitev med predčasnim odplačilom kredita in investiranjem v ETF je v resnici odločitev med dvema različnima vrstama finančne koristi.

Pri odplačilu kredita zmanjšujete obveznosti in prihodnje obrestne stroške.

Pri investiranju ustvarjate možnost dolgoročne rasti premoženja, vendar prevzemate tržno tveganje.

Pri dragem potrošniškem kreditu je zmanjševanje dolga pogosto posebej smiselno.

Pri dolgoročnem stanovanjskem kreditu z nizko fiksno obrestno mero pa je lahko razumna tudi odločitev za postopno investiranje.

V obeh primerih je pomembno, da ne zanemarite finančne rezerve.

Najpomembnejše vprašanje zato ni samo »Kje lahko zaslužim več?«, temveč »Katera odločitev izboljša moj celotni finančni položaj ob tveganju, ki ga lahko prenesem?«

Brezplačno izobraževanje: od urejenih financ do prvega ETF-ja

Ko imate pregled nad dolgovi, mesečnim proračunom in finančno rezervo, je naslednji korak lahko razumevanje dolgoročnega investiranja.

Na efinance.si si lahko ogledate brezplačna video izobraževanja o ETF-jih in drugih naložbah.

Prednost dajte znanju, razumevanju tveganj in načrtu, ki ga lahko izvajate tudi v manj ugodnih tržnih razmerah.

Viri in strokovna podlaga

1. Banka Slovenije – Primerjava stroškov nekaterih bančnih storitev za potrošnike, februar 2026: uradna primerjava efektivnih obrestnih mer in stroškov potrošniških ter stanovanjskih kreditov, uporabljena kot kontekst, ne kot današnja ponudba.
2. GOV.SI – Potrošniško kreditiranje: uradna pojasnila o pravicah kreditojemalcev; za konkretno predčasno odplačilo preverite veljavno zakonodajo in kreditno pogodbo.
3. efinance.si – Finančna rezerva: namen likvidne rezerve in razlika med varnostnim prihrankom ter investiranjem.
4. efinance.si – Kalkulatorji: orodja za modeliranje varčevanja, ETF-naložb in kreditov; izračuni so ponazoritveni.

Datum preverjanja virov: 5. november 2026.

Metodologija in omejitve

Vsi izračuni so hipotetični. Za anuitetne kredite je uporabljena formula A = P × r / (1 − (1 + r)⁻ⁿ), kjer je A mesečna anuiteta, P preostala glavnica, r mesečna obrestna mera in n število preostalih mesečnih obrokov.

Izračuni predpostavljajo fiksno nominalno obrestno mero, mesečno obračunavanje in nespremenjeno preostalo dobo odplačevanja. Ne vključujejo stroškov predčasnega odplačila, sprememb zavarovanja, drugih pogodbenih stroškov ali individualnih davčnih posebnosti. Naložbeni scenariji uporabljajo enakomerno letno rast oziroma padec; dejanski donosi ETF-jev niso enakomerni in niso zagotovljeni.

Članek ne promovira konkretne banke, kreditne ponudbe ali ETF-ja.

Izobraževalno opozorilo

Članek je namenjen splošnemu finančnemu izobraževanju in ne predstavlja osebnega naložbenega, finančnega, davčnega ali pravnega nasveta. Vlaganje v ETF vključuje tveganje izgube dela ali celotne vložene vrednosti; pretekli donosi ne zagotavljajo prihodnjih rezultatov. Pred odločitvijo preverite svojo kreditno pogodbo, informativni izračun banke, dokumentacijo naložbenega instrumenta in veljavna davčna pravila.