Vzajemni skladi so ena najbolj poznanih možnosti za dolgoročno investiranje. Z razmeroma majhnim zneskom lahko vlagate v delnice, obveznice in druge naložbe, ki jih upravlja profesionalna ekipa oziroma vnaprej določena strategija.
Dva sklada lahko vlagata v podobna podjetja, vendar imata zelo različne stroške, tveganja in dolgoročne rezultate. Zato je pomembno razumeti ne le preteklo donosnost, temveč tudi celotno stroškovno obremenitev in sestavo portfelja.
V tem vodiču boste izvedeli:
- kako skladi delujejo in katere vrste poznamo,
- kako preveriti provizije, tveganja in donosnost,
- kako se klasični vzajemni sklad razlikuje od ETF-ja,
- kako lahko stroški vplivajo na dolgoročno vrednost.
Kaj so vzajemni skladi?
Vzajemni sklad je oblika kolektivnega investiranja. Sredstva številnih vlagateljev se združijo v skupno premoženje, ki se investira skladno z naložbeno politiko sklada.
Vlagatelj kupi investicijske kupone oziroma enote premoženja. Njihova vrednost je odvisna od vrednosti sredstev sklada, zmanjšane za obveznosti. Temu pravimo vrednost enote premoženja (VEP).
Razpršitev med več naložbami lahko zmanjša tveganje posameznega podjetja, ne more pa odpraviti splošnega tržnega tveganja. Če trgi padejo, lahko pade tudi široko razpršen sklad.
Izvirna infografika efinance
Kako denar potuje skozi vzajemni sklad?
Vlagatelji vplačajo
Sredstva številnih vlagateljev se združijo.
Sklad razporedi
Premoženje se razprši skladno z naložbeno politiko.
VEP se spreminja
Vrednost enote sledi vrednosti sredstev in obveznosti.
Tveganje ostane
Razpršitev ne odpravi možnosti izgube kapitala.
Kako sklad ustvarja donos?
- z rastjo vrednosti delnic ali obveznic v portfelju,
- z dividendami in obrestmi,
- s spremembami cen obveznic,
- z valutnimi spremembami pri tujih naložbah.
Donosnost ni zagotovljena. Tudi sklad z dobrimi preteklimi rezultati lahko v prihodnosti izgubi vrednost.
Vrste vzajemnih skladov
| Vrsta | Kaj praviloma vsebuje | Glavna tveganja |
|---|---|---|
| Delniški | Delnice podjetij iz izbranih trgov ali sektorjev | Večja nihanja, tržno in valutno tveganje |
| Obvezniški | Državne in podjetniške obveznice | Obrestno in kreditno tveganje |
| Mešani | Kombinacijo delnic in obveznic | Odvisno od deležev in sestave |
| Denarni trg | Kratkoročne instrumente | Ni enako bančnemu depozitu ali brez tveganja |
| Tematski | Določeno panogo ali gospodarsko temo | Večja koncentracija |
Aktivno ali pasivno upravljanje?
Pri aktivnem upravljanju investicijska ekipa izbira naložbe in poskuša doseči zastavljeni cilj. Pasivni sklad praviloma sledi indeksu. Aktivno upravljanje je pogosto povezano z višjimi stroški, vendar pasivni sklad ni samodejno primernejši. Ključno je, kaj vlagatelj dobi po vseh stroških.
Stroški vzajemnih skladov
Stroški neposredno zmanjšujejo znesek, ki ostane investiran. Ker se tekoči stroški praviloma odražajo v vrednosti premoženja sklada, jih morda ne opazite kot ločeno bremenitev na računu.
Vstopna provizija
Strošek ob vplačilu; v naložbo se lahko usmeri manj od celotnega zneska.
Tekoči stroški
Upravljanje in delovanje sklada, vračunano v vrednost premoženja.
Izstopni stroški
Morebitna provizija ob odkupu enot.
Provizija za uspešnost
Dodatni strošek ob izpolnitvi določenih pogojev.
Razlika med 0,2 % in 2 % letnih stroškov se zdi majhna, vendar se učinek skozi 20 ali 30 let sestavlja. Kalkulator spodaj omogoča primerjavo z vašimi predpostavkami.
Vzajemni skladi ali ETF skladi?
| Značilnost | Klasični vzajemni sklad | ETF sklad |
|---|---|---|
| Nakup | Prek ponudnika ali distributerja | Na borzi prek posrednika |
| Cena nakupa | Obračunska vrednost enote | Trenutna borzna cena |
| Upravljanje | Aktivno ali pasivno | Aktivno ali pasivno |
| Mesečna vplačila | Pogosto preprosta | Odvisno od posrednika |
| Tekoči stroški | Zelo različni | Zelo različni; indeksni pogosto nižji |
| Tveganje izgube | Da | Da |
ETF ni avtomatično boljši in klasični vzajemni sklad ni avtomatično slabši. Odločilni so konkreten produkt, strategija, stroški in primernost za vlagatelja.
Preberite popoln vodič po ETF skladih